IN MEMORIAM: NONO – JOŽEF KAŠCA

Ko kamp obiščejo stalni gosti, ki se vračajo že vrsto let, mnogi povprašajo po starejšem gospodu sivih las in iskrivih oči. Zdaj se le še zazremo v nebo in povemo, da ga več ni med nami. Konec marca se je v častitljivem 97. letu starosti poslovil Jožef Kašca, po domače Jouško, ustanovitelj kampa Korita. 

Rodil se je v Lepeni, kjer je preživel svoje otroštvo. Že kot mlad fant je izkusil kruto surovost druge svetovne vojne, ki je zaznamovala njegovo življenjsko pot. Sprva je bil mobiliziran v italijansko vojsko, zatem pa se je v Čezsoči priključil partizanom. Z Jouškom smo se poslovili od zadnjega partizana v občini Bovec.

Po vojni je življenje postalo nekoliko bolj lahkotno in takrat je spoznal Kajtovo Pavlo. Poročila sta na zasnežen aprilski dan in si na Pavlini domačiji, ob malih koritih Soče, ustvarila družino. Rodili sta se jima dve hčerki, Milena in Slavica.

Jouškovo življenje je bilo skromno po načinu bivanja ter polno raznolikih dejavnosti in ustvarjalnosti. Znal se je tudi poveseliti. Strašno rad je zahajal v Čezsočo na petkova kvartopirska srečanja. Do penzije je delal kot gozdar in bil aktiven v številnih organizacijah, med njimi tudi njemu najbolj ljubi Lovski družini Soča-Trenta.

Jouškove vrednote so temeljile na prepričanju, da je treba delati dobro, pošteno in do vseh enako. Verjel je, da je potrebno biti dober tako do sebe kot do drugih. V tem duhu je leta 1989 odprl kamp za turiste. Kamp je bil njegov hobi v času penzije, kjer sta s Pavlo dvajset let skrbela za goste in stkala tista prava prijateljstva, ki so ostala večna.

Pred dobrim desetletjem se je Jouško odločil predati kamp vnuku Petru. Ta je že od malih nog prisostvoval pri ustanovitvi in razvoju kampa, danes pa uspešno nadaljuje zgodbo, ki jo je pred dobrimi tridesetimi leti začel pisati njegov nono (stari ata po soško).

Hvala, Jouško!

Ekipa kamp Korita